Planinske koče v okolici Triglava

Triglavski dom na Kredarici (2515 m)

Triglavski dom na Kredarici je najvišje ležeča slovenska planinska postojanka in najvišje ležeča meteorološka postaja v Sloveniji. Ob domu stoji kapela Marije Snežne, nekaj metrov pod domom pa se nahaja Ivančičeva jama. Dom je bil zgrajen leta 1896 po zamisli Jakoba Aljaža, takratnega župnika na Dovjem. Dom je bil kasneje še trikrat povečan in preurejen. Dom je za obiskovalce odprt oziroma oskrbovan le v poletni sezoni (od konca junija do konca septembra). V časi zimskega zaprtja pa je na voljo prenočišče v zimski sobi, ko vas sprejmejo in tudi delno oskrbijo meteorologi. Dom ima skupno 141 postelj v 30 sobah in 200 ležišč v 8 skupinih prostorih.

Dom Planika pod Triglavom (2401 m)

Dom Planika pod Triglavom je planinska postojanka, ki se nahaja na planoti Ledine na južni strani Triglava. Prvo kočo, imenovano Triglavski tempelj, so zgradili in odprli pobudniki za ustanovitev društva Triglavski prijatelji iz Bohinja 18. septembra 1871. Dom je za obiskovalce odprt v poletni sezoni (julij, avgust in september) in ima skupno 82 postelj v 10 sobah ter 41 ležišč v skupnih prostorih.

Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m)

Dom Valentina Staniča pod Triglavom je planinska postojanka, ki stoji na planoti pod Visoko Vrbanovo špico med Begunjskim vrhom, Rjavino in Ržjo. Prvotni dom so zgradila nemško-avstrijska planinska društva leta 1887, po prvi svetovni vojni pa ga je prevzelo Slovensko planinsko društvo in ga poimenovalo po slovenskem duhovniku in alpinistu Valentinu Staniču, ki je bil pionir modernega alpinizma – v hribe je namreč hodil sam, brez vodnika. Dom je bil leta 1963 povečan in obnovljen. Dom je za obiskovalce odprt julija in avgusta, na voljo pa ima 46 postelj v 10 sobah in 55 ležišč v skupnih prostorih. Dom ima tudi z zimsko sobo, kjer sta 2 ležišči.

Koča na Doliču (2151 m)

Koča na Doliču, nekoč imenovana Tržaška koča na Doliču, je planinska postojanka, ki se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo, ki so jo leta 1930 postavili Italijani, je leta 1951 porušil snežni plaz. Nova koča je bila nato leta 1953 zgrajena nekoliko višje, leta 1973 pa prenovljena in povečana. Kočo je na začetku leta 2009 močno poškodoval snežni plaz, ki jo je praktično prelomil na dva dela, vendar so jo so zatem ponovno obnovili.

Vodnikov dom na Velem polju (1817 m)

Vodnikov dom na Velem polju je planinska postojanka, ki se nahaja nad dolino Velega polja ob vznožju pobočja Tosca in Vernarja. Prvo kočo so zgradili 19. avgusta 1895 in jo v spomin na 100-obletnico vzpona Valentina Vodnika na Mali Triglav poimenovali Vodnikova koča. Današnja koča, poimenovana Vodnikov dom, je bila odprta 31. avgusta 1958, nato pa je bila še večkrat obnovljena. Dom je za obiskovalce odprt od maja do septembra, ko je na voljo 22 postelj v 8 sobah in 31 ležišč v skupni prostorih. Dom ima tudi zimsko sobo z 8 ležišči.

Aljažev dom v Vratih (1015 m)

Aljažev dom v Vratih je planinska postojanka, ki se nahaja v zgornjem delu Doline Vrata ob Triglavski Bistrici. Prvi dom je bil zgrajen 7.8.1904, leta 1909 pa ga je porušil snežni plaz. Nato so 17. julija 1910 na manj plazovitem delu planote zgradili nov dom, katerega zunanjost se do danes praktično ni spremenila. Dom je dobil ime po slovenskem duhovniku in skladatelju Jakobu Aljažu, ki je zaslužen za razvoj slovenskega planinstva in za postavitev prve koče na tem ombočju. Dom je odprt od maja do septembra in ima na voljo 29 postelj v 8 sobah in 6 ležišč v skupnih prostorih. Dom je priklopljen tudi na električno omrežje.