Alpski kozliček je hrošč iz skupine kozličkov. Dolg je do 38mm. Živi v bukovih gozdovih od 600 do 1200 metrov. Ker število alpskih kozličkov upada je vrsta postala zaščitena.

Kozorog je kozi sorodna visokogorska žival. Samec je težak do 100kg in ima do 130cm dolge rogove. Živijo do 17 let. Pri nas je za nekaj časa izumrl, vendar so ga uspešno naselili nazaj.

Alpski svizec je glodavec, ki meri do 60cm. Živijo v Alpah, Karpatih in Visokih Tatrah. Imajo zimski spanec od 8 do 10 mesecev, ostalo prilezejo na površje. Izkopljejo si svoje domovanje.

Divji prašič je izvorna vrsta vseh navadnih prašičev. Divji prašič je vsejedi sesalec. Prehranjuje se z gomolji, koreninami, mrhovino, deževniki in žuželkami. Zraste do 180cm.

Gad je kača, ki zraste do 80cm in je strupena. V Sloveniji jo lahko najdemo v Kamniških in Julijskih Alpah ter Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javnorniku in na Snežniku. Pari se maja, avgusta pa povrže 4-18 mladičev.

Gams je manjši votlorog, ki je visok do 75cm in tehta do 30kg. Dobro se znajde na najbolj strmih pobočjih. Samec in samica imata oba rogovje, ki je votlo.

Hermelin ali velika podlasica je zver iz družine kun. Ima dolgo podolgovato telo, po hrbtu je rjave, po trebuhu pa bele barve. V dolžino meri do 38cm, saj je njen rep lahko velik tudi do 10cm. Giblje se v skokih, dobro pa tudi pleza in plava. Hrani se z glodalci, ptiči in plezalci.

Jadralec je metulj iz skupine lastovičarjev. Preko kril meri do 70mm. Hrani se predvsem z listi črnega trna. Odrasli metulji so dobri letalci. V Alpah jih lahko opazimo do nadmorske višine 1600.

Koconogi čuk zraste do 27cm. Prehranjuje se ponoči z majhnimi glodavci in pticami. Najdemo ga v višje ležečih iglastih in tudi mešanih gozdovih.

Krava je odrasla samica goveda, samec se imenuje bik. Krave pogosto srečujemo na pašnikih v hribih. Danes naj bi na svetu živelo okrog 1,4 milijarde glav goveda.

Krokar živi v višje ležečih in skalnatih območjih. Živi do 13 let. Hrani se z mesno hrano ali mrhovino. Je največji evropski ptič iz reda pevcev.

Lastovičar je metulj iz skupine lastovičarjev. Je največji slovenski metulj. Prehranjuje se z korenjem, peteršiljem in janežom. Živi do 2000m nadmorske višine.

Medved je veliki sesalec iz reda zveri. Medved je vsejed. Samci so do 20% težji od samic. Med čutili imajo najbolj razvit voh in sluh, bolj slabo imajo razvit vid.

Nočni pavlinček ima na zadnjem paru kril dve piki v obliki velikih očes, ki jih obrnejo proti napadalcu in ga tako prestrašijo. Samica čez krila meri do 80mm. Samci so manjši in merijo do 60mm.

Ovca je žival, ki jo pogosto srečamo v hribih. Srečamo jo lahko do višine 2500m. Imajo značilno izbočeno nosno obliko. Zadržujejo se v skupini.

Kavka je evrazijska ptica, dobra jadralka. Velika približno 38cm. Naseljuje strma gorska pobočja nad gozdno mejo v evropskih visokogorjih. Prehranjuje se z žuželkami, sadjem, semeni, polži, brsti in drugimi biološkimi odpadki.

Planinski močerad je gorska vrsta, ki živi predvsem v alpskem svetu ter delno dinarskem svetu nad 600 m nadmorske višine. Dolg je do 16cm. Aktiven je predvsem ponoči in podnevi takrat kadar dežuje.

Planinski orel je ena najbolj znanih ptic roparic na svetu. Odrasel ptič čez krila meri tudi več kot 2m. Lovi predvsem manjše sesalce in večje ptiče. Živi v odročnih planinskih predelih, ponavadi na skalni polici. Je največji ptič, ki živi v Sloveniji.

Planinskega pupka najdemo na višini do 2000m nadmorske višine. Samice zrastejo do 12cm, samci pa so nekoliko manjši. V naravi živijo okoli 7 let.

Planinski zajec ali skalni zajec se je prilagodil na gorske razmere in preživi tudi pri -40C. Pozimi spremeni svojo barvo iz sivo rjave na belo, da ni opazen v snegu. Pozimi si hrano pod ledom izbori s svojimi ostrimi kremplji, saj mora rastline izpraskati iz snežne odeje.

Pozidna kuščarica je precen majhna gibčna kuščarica, ki dobiva svojo energijo s sončnimi žarki in toploto. Hrani se z različnimi vrstami nevretenčarjev, predvsem žuželkami. Zraste lahko do 20cm. Najdemo jo na suhih, sončnih in kamnitih habitatih.

Risi spadajo v družino mačk in med zveri. V Sloveniji živi evrazijski ris. Ris je v Sloveniji že izumrl, a so ga ponovno naselili in je od takrat zavarovana vrsta.

Ruševec je velika kura, ki živi v Evropi in Aziji, samci so veliki do 60cm, samice pa okoli 45cm. V sloveniji poseljujejo alpski svet. Hrani se z ruševjem zato živi v bližini gozdne meje med 1600 in 1800 metrov nadmorske višine, kjer je pas ruševja.

Veliki podkovnjak je vrsta netopirja, ki ima značilno kožno gubo med nosnicama v obliki podkve. Je največja vrsta podkovnjakov v Evropi. Aktiven je ponoči, lovi nočne metulje in ostale leteče žuželke. Dan prespi na skritih mestih, zime pa preživi v hibernaciji v jamah.

TOP