Kako izbrati cepin?
Ste pred nakupom cepina in bi radi vedeli, na kaj vse morate biti pozorni preden se odločite za nakup?
Za nakup cepina se običajno ne odločamo pogosto. Ko pa se za nakup vendarle odločimo, je toliko bolj pomembno, da se prej vsaj malo pozanimamo glede osnovnih značilnosti in ključnih informacij o produktu. Vprašati se je potrebno, za kakšen namen bomo cepin uporabljali. Ali bomo opravljali klasične zimske vzpone, ali bomo osvajali težje alpinistične smeri ali pa se bomo lotili lednega plezanja.
Za vas smo pripravili kratek povzetek vseh osnovnih informacij, ki jih morate pred nakupom cepina vedeti. Po prebranem prispevku bo nakup ustreznega cepina le še droben in enostaven opravek, temu pa bo sledil začetek novih dogodivščin.
Cepin
Cepin je poleg derez in lavinskega trojčka (žolna, sonda, lopata) obvezni del zimske pohodniške opreme. Je vsestransko plezalno orodje, ki ga uporabljamo pri napredovanju v zimskih razmerah (v snegu in ledu) in nam omogoča varno hojo v zasneženih gorah. Sestavljen je iz več delov:
- okel (klina) – omogoča učinkovito zapičevanje v skalo ali led, stabilizira cepin in omogoča učinkovito zaustavitev v primeru zdrsa;
- glava – povezuje okel in lopatico/kladivo z ratiščem;
- lopatica/kladivo – najtrši del cepina, ki se uporablja za kopanje;
- ratišče – ročaj;
- konica – omogoča večjo stabilnost, ravnotežje in varnost pri hoji po strmini navzdol;
- zapestna zanka – omogoča pritrditev cepina na zapestje.
Tipi cepinov
Glede na obliko ratišča poznamo 3 osnovne tipe cepinov, ki se med seboj razlikujejo tudi po svoje namembnosti:
Bolj kot je ročaj ukrivljen, bolj primeren je za strmejše terene. Ukrivljenost namreč preprečuje udarjanje s členki prstov rok ob podlago in zmanjšuje možnost nastanka poškodb.
Ravni gorniški cepini
Cepini z ravnimi ratišči se uporabljajo za hojo po lažjih terenih, kamor uvrščamo zimsko pohodništvo in hojo po ledenikih. Ratišče je običajno izdelano iz aluminija, kar vpliva na manjšo težo cepina, glava pa je ponavadi izdelana iz kromatnega jekla, kar ji daje trdnost.
Ravni cepini so primernejši za uporabo na položnejših terenih, kjer cepin držimo za glavo in se nanj opiramo podobno kot na pohodne palice. V kolikor ga uporabljamo v strmejših predelih, ko cepin držimo pod glavo, pa obstaja velika nevarnost, da si obtolčemo členke na rokah. Tovrstni cepini so odlični za ustavljanje ob padcu.
*Idealna dolžina = naša telesna višina – 100 cm
Rahlo ukrivljeni gorniški cepini
Cepini z rahlo zakrivljenimi ratišči so najbolj vsestransko uporabni. Uporabljamo jih lahko tako za alpinistične podvige kot tudi za osvajanje ledenih ali kombiniranih smeri. Ratišče je običajno izdelano iz aluminija, dodana pa je tudi nedrseča guma, ki omogoča boljši oprijem ročaja. Glava je izdelana iz vroče kaljenega aluminijastega ali kromanega jekla.
Rahlo ukrivljeni cepini so prilagojeni za uporabo na strmejših pobočjih, saj je roka pri srednje strmem terenu odmaknjena od snega oziroma podlage. Če jim dodamo še paščke oziroma zapestne zanke, so primerni tudi za plezanje v strmejših terenih. Tudi te cepine lahko držimo za glavo in se nanje opiramo kot na pohodne palice, prav tako pa so še vedno dobri za ustavljanje.
*Idealna dolžina = naša telesna višina – (110 do 120 cm)
Močno ukrivljeni alpinistični cepini
Cepini z izredno zakrivljenimi ratišči so namenjeni izključno plezanju. Za hojo so nevarni, kajti imajo nastavke za roke, nemogoče pa jih je zapičiti v trd sneg. So pravo ledno orodje za vse, ki osvajajo najtežje alpinistične smeri v snegu in ledu. Ratišče je močno ukrivljeno in tako posebej prilagojeno strmim naklonom, da s členki prstov rok ne udarjamo ob sneg oziroma podlago. Običajno je izdelano iz aluminija z dodatnim dvojnim prijemom in varovalom za prste. Glava je iz nerjavečega in izrazito trpežnega jekla. V primeru padca so tovrstni cepini zelo agresini, lahko nam jih hitro izpuli iz rok, zato niso primerni za ustavljanje.
Močno ukrivljeni cepini so primerni za uporabo v zelo strmih terenih, kjer je naklon nad 60°. Za varen vzpon se običajno uporabljata dva cepina, vsak v eni roki. Njihova dolžina pa je najkrajša med vsemi.
Dolžina cepina
Dolžina cepina je odvisna predvsem od namena uporabe oziroma strmine terena, kjer bomo cepin uporabljali. Strmejši kot je teren, bližje oklu primemo in krajši cepin potrebujemo. Dolžina je odvisna tudi od naše telesne višine. Cepin namreč ne sme biti predolg, kajti predolgi cepini nas na strmih terenih lahko močno ovirajo.
Za vpone po lažjih, položnejših terenih, kjer cepine večinoma držimo za glavo v položaju palice, je primerna dolžina cepina okoli 110 cm krajša od naše višine. Za strmejše terene so primernejši cepini, ki so od tega krajši za dodatnih 5 do 10 cm. Plezalni oziroma alpinistični cepini so najkrajši, hoja z njimi pa je neudobna.
*Daljši kot je cepin, težji in nerodnejši je. V kolikor ga ne bomo uporabljali v položaju palice, ni potrebe, da si omislimo dolg cepin (tj. 70 cm). Najpogosteje prodajane dolžine cepinov so 52, 59 in 66 cm.
Značilnosti okla
Pri izbiri cepina moramo biti pozorni tudi na material okla. Okel namreč omogoča učinkovito zapičevanje v skalo ali led, stabilizira cepin in omogoča hitro in učinkovito zaustavitev v primeru zdrsa, zato je kakovosten material okla ključen. V kolikor imamo okel iz aluminija, je le-ta lažji, vendar ni primeren za trši sneg oziroma led. Boljši so cepini z jeklenimi okli, ki pa so posledično tudi težji.
Okli enostavnih gorniških cepinov so pogosto naluknjani, kar jim zmanjšuje težo, vendar so zaradi tega v ledu manj primerni za uporabo. Bolj tehnični pohodniški in plezalni cepini pa imajo močnejše okle, ki so narejeni iz enega kosa jekla in so posledično težji. Debelejši kot so okli, bolj trpežni so in bolj učinkovito razbijajo led oziroma podlago.
Okli se med seboj razlikujejo tudi v ukrivljenosti. Maj zakrivljeni okli mogočajo lažje zaustavljanje v primeru zdrsa, bolj zakrivljeni pa boljše grabijo v strmem snegu in ledu.
Materiali
Cepini so izdelani iz različnih materialov, materiali pa se razlikujejo tudi med posameznimi sestavnimi deli cepina. Glede na vrsto materialov cepine delimo v dve kategoriji, pomembno pa je vedeti, da ocenjujemo okel in ratišče ocenjujemo vsakega posebej:
- Kategorija B oz. Tip 1
- Kategorija T oz. Tip 2
Kategorija B oz. Tip 1
Kategorija B je minimalni standard, ki ga morajo posamezni deli cepina imeti, zato običajno ni posebej označena. Kategorija B pomeni, da ratišče zadrži težo do 280 kg, okel pa ni primeren za praskanje po skali. Takšno ratišče ni primerno za izdelavo sidrišča, zato cepini, ki so označeni s kategorijo B niso primerni za uporabo na ledenikih.
Kategorija T oz. Tip 2
Kategorija T mora biti obvezno in jasno označena na vseh delih cepina. Kategorija T pomeni, da ratišče zadrži težo do 400 kg, okel pa je primeren tudi za plezalanje z orodji (drytooling – suho orodje). Običajno so cepini z oznako T tudi trpežnejši.
Število cepinov
Koliko cepinov potrebujemo pa je odvisno od strmine terena, trdote podlage (snega/ledu) in naših izkušenj z gibanjem v zimskih razmerah. Obstaja nenapisano pravilo, da se do naklona 60° načeloma uporablja en cepin, pri večjem naklonu ali trši podlagi pa se uporablja dva. Pri plezanju vedno uporabljamo dva cepina.
